31.03.2008

Velikonočna tekma v Avstriji...

Na Veliki ponedeljek je v avstrijski Wagni potekala agility tekma, ki šteje za avstrijsko državno prvenstvo. Zaradi bližine pride zelo prav tudi slovenskim agilitašem, pa tudi premor do naslednje tekme pri nas je tačas kar dolg.

KD Duplica sva zastopala Dule in Dobi. V A/2 sva dobila 5 pik za izogibanje, v J/2 brez napak, čas ni bil najboljši a na koncu vseeno odlično 2. mesto.   

Na praznični dan vstati prej kot ob delavniku, pa še vreme je bilo skrajno nagravžno, napoved pa tudi: »res ne vem, če sem tak fanatik?«, sem spraševal psa, ki je navdušeno poskakoval in me prepričeval naj pohitim…

Če ne bi bil zmenjen z Dašo in Vladimiro, Avstrije ta dan zagotovo ne bi videl, tako pa pred puncami nisem hotel izpasti kot mevža. Po tuhinjski dolini je snežilo, čez Kozjak je bila cesta splužena, potem pa si je nebo nadelo prijaznejše barve. Vendar sem bil še na Šentilju, kjer sem stal v 5 cm globoki plundri, prepričan, da bo to slab dan.
Ko smo se spustili na ravnino pred Gradcem, je sneg izginil, cesta se je posušila, nekje daleč na obzorju so vstajale rumene in oranžne barve.

Med lično in natančno urejenimi vasicami je dokončno prevladal optimizem. V Wagni pa je že vse vrvelo in gomazelo v pričakovanju. Pesjanarji so že sprehajali in ogrevali svoje ljubljenčke, na poligonih so postavljali parkurje, vse je bilo že tik pred zdajci.

Teklo se je posamično agility in jumping, ter ekipni jumping. Zato je tekma potekala na dveh parkurjih. Prijavljenih je bilo kar precej tekmovalcev, a je slabo vreme nekoliko oklestilo udeležbo. Urnik, ki je sestavljen že vnaprej, smo tako celo prehitevali za nekaj minut. Kar hitro sem prišel na vrsto za tek v agilityu.

Parkur ni bil težek, lepo tekoč in logičen. Pred tunelom sem se malo prehitro ustavil in seveda tudi Dobi – izogibanje.

Jumping prav tako lep in tekoč – moral pa bom teči hitreje!

Sledil je še ekipni tek, kjer sem pa popolnoma zamočil – tik pred koncem sem psa poslal v napačno luknjo v tunel.

Ekipa si tako z mano ni kaj dosti pomagala, so bili pa zato drugi bolj zanesljivi. Vseeno sem bil tudi z ekipnim delom zadovoljen, ker sem, ne glede na napako, odtekel enega svojih najboljših tekov do sedaj (pomagal je posvet s sotekmovalkami, hvala!!!). 

Podelitev priznanj se je nekoliko zavlekla, menda je to v Avstriji običaj, kljub temu ni bilo dolgčas. Po koncu tekme smo se zbrali v klubskem bifeju in predebatirali vse možno… Najbolj veseli so bili kadilci – v avstrijskih lokalih se namreč še vedno lahko kadi!

Preživeli smo en res lep praznični dan. Izkoristi sem ga za en dolg sprehod do Lipnice. Wagna, ki je znana po izkopaninah rimskega naselja Flavia Solva, se je drži s svojim koncem. Mesto se po velikosti in značaju lahko primerja s Kamnikom, seveda pa je neprimerljivo lepše urejeno; staro mestno jedro je živo, ljudje se po njem sprehajajo, ogledujejo izložbe trgovinic, pijejo kavo pred lokali…

Dan se je končal, kot se je začel: zgodaj dopoldan je bilo mrzlo, kasneje pa se je zjasnilo in posijalo je sonce, tako da je bilo celo vroče. Pozno popoldan se je zopet pooblačilo, začelo rositi, ko smo zvečer odhajali pa je med dežjem padla tudi kakšna snežinka. Na avtocesti je sneg že nekoliko oviral promet, Kozjak je bil splužen, Tuhinjska dolina pobeljena, v Kamniku pa samo nekoliko dežja…

Tudi ribiči so imeli svoj dan…

Avtor: Dušan Maček