Agility - O agility...
Agility - harmonija na štirih tačkah
Bilo je konec avgusta 2008, ko je v našo družino prišla mala črna kepica, po imenu Aiša. Bila je kot mali rotvajlerček, a samo na pogled. Kmalu smo ugotovili, da je polna energije.
Že zgodaj je začela obiskovati malo šolo in se izredno hitro učiti poslušnosti ter raznih trikcev. Tam sva spoznala vso našo pesjanarsko druščino. Po končani mali šoli, pa sva se vpisala na tečaj agilityja, po priporočilu inštruktorice Mirte, ki je vodila malo šolo. Bili so težki začetki, a z rednimi treningi, močno voljo in vztrajnostjo, sva tudi to osvojila. Seveda z ogromno pomoči s strani trenerja Dušana, ki naju je ves čas spodbujal in vztrajal z nama. Sodeluje pa seveda cela moja družina žena Barbara, hči Pia in sin Andraž , ki naju podpirajo.
Tako smo vsi skupaj začeli obiskovati tekmovanja. Prva tekma je bila v 
Zagorju, bila sva diskvalificirana in bil sem malo razočaran. Vsi so me spodbujali, da moram vztrajati. Pa se vsi skupaj odpravimo še na drugo tekmo v Domžale, kjer je bilo veliko tekmovalcev. Bila sva polna adrenalina, a prijetna družba moje družine in članov KD Duplica, naju je stalno bodrila. Nosila sva štartno številko tri. Prvi nastop je bila disciplina Jumping, v kateri sva brez napak prišla od starta do cilja. A čakal naju je še glavni nastop disciplina agility. Po ogledu parkurja smo se med seboj posvetovali in Dušan mi je dal še zadnje napotke.
Prišel je čas,ko sva stala na startu. Od adrenalina je psička Aiša štartala že pred mojim ukazom,to naju seveda ni zmedlo in vso progo sva odtekla usklajeno,brez napak. Po teku skozi cilj,sem zaslišal sodniški glas: Igor in Aiša »odlično«!!! Nato smo vsi skupaj napeto čakali na rezultate. Prijatelja Dušan in Franci sta naju hvalila in omenila morebitne stopničke. Meni pa se je vse skupaj zdelo smešno,ker na stopničke res nisem računal,zaradi močne konkurence. Prišlo je do razglasitve in napeto smo vsi poslušali.
Začelo se je s tretjim mestom,nato drugim in prvo mesto, zaslišim svoje in Aišino ime,dobesedno me je katapultiralo na oder za zmagovalce. Saj nisem mogel verjeti,da je vse to res in da se to resnično dogaja.
Ob močnem aplavzu in prejetem pokalu, mi je srce razbijalo od sreče. Bil sem zelo ponosen nase in nasvojo psičko Aišo, da sva stala na odru za zmagovalce. Dokazala sva, da ves trud in vsi treningi niso bili zamanj, da znava in zmoreva. Deležna sva bila ogromno stiskov rok in pohval. Še enkrat hvala vsem, ki ste bili in ste mi v pomoč in podporo, posebno tebi Dušan. Hvala KD Duplica, bil je res nepozaben dan, a midva z Aišo vztrajava naprej.
Agility je resnično harmonija na šestih tačkah.
Avtor: Igor Cerar
Foto: Igor Cerar
