…je za nami. Odvijala se je v jahalnici Konjeniškega centra v Prestranku, v organizaciji ŠKD Postojna, v soboto 14.3.2008.
Po nekajletnem premoru, se je agility tekem zopet začel udeleževati tudi tekmovalni par s KD Duplica: Dušan Maček in Dobi.
Tokrat sva prvič tekla v nivoju A/J 2 in seveda je bilo na štartu (in že prej…) prisotne kar precej nervoze. Predvsem temu dejstvu gre pripisati napako že kar na tretjem hopu po štartu – izogibanje in 5 kazenskih točk. V nadaljevanju je šlo gladko do konca, ne najbolj hitro, pa vseeno dovolj za 4. mesto in brez točk za prekoračen čas – ocena še vedno odlično!
V jumpingu je običajno nervoze nekoliko manj pa si želiš nadoknaditi prej zamujeno… Seveda se ne obrestuje vedno: zgrešen vstop v slalom in spet 5 točk. Kljub temu 4. mesto v tem teku in tudi skupno. Za tako prelomno tekmo zadovoljiv rezultat in lahko sem kar zadovoljen.
Sodnica Ivana Kirik je postavila lepe, tekoče in logične parkurje, ki so odgovarjali bolj tistim, ki radi tečejo na »dolge proge«, kot ljubiteljem tehnično zahtevnih in ovinkastih prog. Vseeno je bilo število diskvalificiranih parov kar veliko. Največja posebnost, ki je še najbolj vzbudila pozornost, je bilo »valovanje« v enki, ki je nekaterim povzročalo težave. Tudi splošno mnenje je, da je sojenje in vodenje tekme potekalo korektno in v duhu fer playa, brez nepotrebnih zavlačevanj, kljub temu, da so tudi diskvalificirani tekmovalci imeli možnost popraviti napake in dokončati tek in precejšnjemu številu prijavljenih ( npr. zaradi bližine meje je bili kar precej Italijanov).
Tudi organizatorjem gredo vse pohvale, vse je potekalo odlično in brez zapletov. Lokacija te tekme je pa sploh čudovita. V izjemo lepi dvorani je bilo sicer mogoče malce hladno in vsake toliko nekoliko prepišno, seveda to ne moti kaj dosti, sploh ko imaš nekoliko povišan adrenalin, v okolici pa neomejene možnosti za sprehode po čudoviti kraški pokrajini, ki se odeva v zgodnjespomladanska oblačila, lahko nabiraš regrat, opazuješ selitvene obrede kanj ali pa samo uživaš v pričakovanju pomladi, neskončno dovolj prostora za vse – pse in njihove vodnike. To je bila res tekma, kakršnih si agilitaši želimo še in še!